Numbers 32

32. Poglavje

1Torej
[Leta 1452 pred Kristusom.]
Rubenovi in Gadovi otroci so imeli veliko množico živine in ko so zagledali deželo Jazêr in deželo Gileád, glej, [ta] kraj je bil kraj za živino,
2so Gadovi otroci in Rubenovi otroci prišli in spregovorili Mojzesu, duhovniku Eleazarju in princem skupnosti, rekoč: 3„Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra,
Nimra: tudi imenovana, Bet Nimra.
Hešbón, Elalé, Sebma,
Sebma: tudi imenovana, Sibma.
Nebó in Beón
Beón: tudi imenovan, Báal Meón.
4celó dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela živine in tvoji služabniki imajo živino.“ 5Zatorej so rekli: „Če smo našli milost v tvojem pogledu, naj bo ta dežela dana tvojim služabnikom za posest in ne odvedi nas čez Jordan.“

6 Mojzes je Gadovim otrokom in Rubenovim otrokom rekel: „Mar bodo vaši bratje šli na vojno, vi pa boste tukaj sedeli? 7Zakaj odvračate
odvračate: hebr. lomite.
srce Izraelovih otrok od tega, da bi šli čez, v deželo, ki jim jo je dal Gospod?
8Tako so storili vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée, da pogledajo deželo. 9Kajti ko f so odšli gor, v dolino Eškól in videli deželo, so odvrnili srca Izraelovih otrok, da naj ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal Gospod. 10Isti čas je bila vžgana Gospodova jeza in prisegel je, rekoč: 11‚Zagotovo ne bo nihče izmed mož, ki so prišli gor iz Egipta, od g dvajset let starih in navzgor, videl dežele, ki sem jo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker mi
mi…: hebr. se niso držali za menoj.
niso popolnoma sledili,
12razen Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca in Nunovega sina Józueta, kajti onadva sta popolnoma sledila Gospodu.‘ 13Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in primoral jih je, da so se štirideset let klatili po divjini, dokler ni bil použit ves rod, ki je počel zlo v Gospodovih očeh. 14In glejte, vzdignjeni ste na mesta vaših očetov, zarod grešnikov, da še povečate Gospodovo kruto jezo zoper Izraela. 15Kajti če se odvrnete od njega, jih bo ponovno pustil v divjini in vi boste uničili vse to ljudstvo.“

16 Približali so se k njemu in rekli: „Tukaj bomo zgradili ovčje staje za našo živino in mesta za naše malčke, 17toda mi sami bomo pohiteli, da gremo oboroženi pred Izraelovimi otroci, dokler jih ne privedemo na njihov kraj in naši malčki bodo zaradi prebivalcev dežele prebivali v utrjenih mestih. 18Ne bomo se vrnili v naše hiše, dokler vsak mož izmed Izraelovih otrok ne podeduje svoje dediščine. 19Kajti ne bomo jo podedovali s tistimi na tamkajšnji strani Jordana ali naprej, ker nam je naša dediščina pripadla na tej strani Jordana proti vzhodu.“

20 Mojzes i jim je rekel: „Če boste storili to stvar, če boste šli oboroženi za vojno pred Gospodom 21in boste vsi izmed vas šli oboroženi čez Jordan pred Gospodom, dokler on pred seboj ne prežene svojih sovražnikov, 22in bo dežela podvržena pred Gospodom, potem se boste vrnili in boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom in ta dežela bo vaša posest pred Gospodom. 23Toda če ne boste tako storili, glejte, ste grešili zoper Gospoda in bodite prepričani, da vas bo vaš greh našel. 24Zgradite vaša mesta za vaše malčke in staje za vaše ovce in storite to, kar je izšlo iz vaših ust.“ 25Gadovi otroci in Rubenovi otroci so spregovorili Mojzesu, rekoč: „Tvoji služabniki bodo storili kakor moj gospod zapoveduje. 26Naši malčki, naše žene, naši tropi in vsa naša živina bo tam, v mestih Gileáda, 27toda tvoji j služabniki pojdejo preko, vsak mož oborožen za vojno pred Gospodom, da se bojuje, kakor pravi moj gospod.“

28 Tako je glede njih Mojzes zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in vodjem očetov rodov Izraelovih otrok 29in Mojzes jim je rekel: „Če bodo Gadovi otroci in Rubenovi otroci z vami šli prek Jordana, vsak mož oborožen za boj, pred Gospodom in bo dežela podjarmljena pred vami, potem jim boste dali za posest deželo Gileád, 30toda če ne bodo z vami prečkali oboroženi, bodo imeli posesti med vami v kánaanski deželi.“ 31Gadovi otroci in Rubenovi otroci so odgovorili, rekoč: „Kakor je Gospod rekel svojim služabnikom, tako bomo storili. 32Prešli bomo oboroženi pred Gospodom v kánaansko deželo, da bo posest naše dediščine, na tej strani Jordana, lahko naša.“ 33Mojzes k jim je dal, celó Gadovim otrokom, Rubenovim otrokom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna in kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo z njenimi mesti v pokrajini, celo mesta dežele naokoli.

34 Gadovi otroci so zgradili Dibón,
[Dibón: hebr. koprnenje.]
Atarót,
[Atarót: hebr. krone.]
Aroêr,
[Aroêr: hebr. razgaljenost situacije.]
35Atrót, Šofán,
[Šofán: hebr. skrit.]
Jaazêr,
Jaazêr: tudi imenovan, Jazêr; [hebr. v pomoč.]
Jogbóho,
[Jogbóha: hebr. hribček.]
36Bet Nimro
Bet Nimra: tudi imenovana, Nimra; [hebr. hiša leoparda.]
Bet Harám,
[Bet Harám: hebr. hiša višine.]
utrjena mesta in staje za ovce.
37Rubenovi otroci so zgradili Hešbón,
[Hešbón: hebr. načrtovanje.]
Elalé,
[Elalé: hebr. Bog gre gor.]
Kirjatájim,
[Kirjatájim: hebr. dvojno mesto.]
38Nebó,
[Nebó: hebr. ime babilonskega božanstva, hrib v Moabu.]
Báal Meón
[Báal Meón: hebr. gospodar (feničansko božanstvo) prebivališča.]
(njihova imena so spremenili) in Sibmo,
[Sibma: hebr. začimba.]
in dali
dali…: hebr. klicali so po imenih imena mest.
druga imena mestom, ki so jih zgradili.
39Otroci Manásejevega sina Mahírja
[Mahír: hebr. prodajalec.]
,
ab so odšli do Gileáda, ga zavzeli in razlastili Amoréjce, ki so bili v njem.
40Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta je tam prebival. 41Manásejev sin Jaír ac je odšel in zavzel njihova majhna mesta in jih imenoval Havot Jaír.
[Havot Jaír: hebr. razsvetljevalec vasic.]
42Nobah
[Nobah: hebr. lajež.]
je odšel in zavzel Kenát
[Kenát: hebr. lastnina.]
in njegove vasi ter ga po svojem lastnem imenu imenoval Nobah.
Copyright information for SloKJV